HARMONIJA VIŠJIH ENERGIJ V VRTINCU ŽIVLJENJA

Vse, kar nam prinesejo dogodki življenja, izzovemo sami.

Uroš Brumen

Živimo in ustvarjamo v času, ko je vse bolj ali manj materialno naravnano. Vedno smo tako rekoč povsod, kjer moramo biti – nališpani in drugim po godu – vpeti v kolesje vsakdanjika. Ena popolnoma enaka zgodba, se nam odvija iz dneva v dan. Samo zato, da smo v skladu z dogajanjem in časom.

Toda, če se samo za trenutek ustavimo, vidimo, da je čas nadvladal naši resnici in nas pahnil v ta neizprosen in okruten ritem življenja. Vedno in povsod. Na lepem pridrvimo domov, izčrpani od dela in v ogledalu zagledamo tujca, brez volje do življenja. Življenje je šlo mimo, kakor en sam trenutek.

Časa ne moremo zavrteti nazaj, niti naprej. Obstojimo kot kip, vkopani v tla in vpeti v steno, tako kot bi nas nekdo izoblikoval. Mi pa še kar slonimo tam in ne zmoremo narediti niti koraka.

V naših mislih nenehno nastaja vihar premnogih vprašanj – Zakaj in kako? -, ki nam največkrat ne ponudijo zadovoljivega odgovora… Saj smo, ne da bi se tega zavedali, raztreščili in izničili harmonijo utelešenja in postali sam svoj rabelj življenja. Nismo več v sožitju s samim seboj.

Znajdemo se na razkolu lastne zgodbe. Za nameček, kot da mera ne bi bila zadosti polna, se v naši bližini znajdejo nekakšni »slikarji odnosov«, ki nas želijo naslikati po svoji podobi in nam kakor vampirji, posrebajo še tisto malo energije, kar nam je od nje sploh še ostalo.

Dogodi se, da počasi tonemo, se izgubljamo v lastnih, nemalokrat črnih mislih in nerealnih pogledih na svet. Krivca za svoje težave pričnemo iskati zunaj Sebe. Iščemo takšne ali drugačne napeve o dobrem počutju, čeprav nekje, globoko v sebi vemo in čutimo, da smo zašli.

Kadar se ta negativna navlaka v nas že toliko nakopiči, se nam prične odražati v odzivu okolice do nas samih, v navezovanju stikov, medsebojnih odnosih… Vse dokler nam ne začne načenjati tudi zdravja. Na lepem zbolimo. Naše neravnovesje med telesom in nami samimi se tako poruši,  da nam višje energije lahko pomagajo le tako, da nas tudi fizično vržejo ob tla.   Do vsega tega pa ne bi prišlo, če bi si dovolili biti naša resnica in to, kar smo. 

Resnično so v našem TU BIVANJU dejavniki ter preizkušnje, ki nam jih piše življenje. Vsakdo izmed nas živi TA TRENUTEK TUKAJ IN SEDAJ in s seboj prinaša neko svoje poslanstvo, s katerim si skuša osmisliti življenje. Prav tako ima vsako utelešeno Bitje, vojsko Angelov, ki nam v ključnih trenutkih pridejo naproti. Vendar jih moramo mi sami poklicati in povabiti k sebi, da nam bodo smeli pomagati. Tej vojski Angelov, vlada tisti Nadangel, katerega energije zavedanja in ustvarjanja, so v času našega rojstva in kasneje tudi našega rojstnega dne, najmočnejše. Za to, da bi nam pomagali, jih moremo le poprositi in pomagali nam bodo prebroditi marsikatero zadrego in negotovost.

Da pa bomo lažje pristopili v stik z Njimi, temi majhnimi in dobrohotnimi bitji, moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Torej, dati si priložnost pogovoriti se sami s seboj, si priznati, kdo smo, kam pljujemo in kaj si v resnici želimo doseči.

Poglobiti se moramo vase in si priznati, da določenim dogodkom, ki so nas tako ali drugače pripeljali do točke, kjer se trenutno nahajamo, nismo kos. Ko takole postavimo temelje našega novega mozaika, se lahko podamo na novo pot raziskovanja, pri kateri pa brez pomoči angelov in prvi vrsti zaupanja vase, nikakor ne moremo uspeti.

 

Naše raziskovanje oziroma listanje po starih zaprašenih straneh naše, do sedaj preživete zgodbe, nam zagotovo odpre stare napol zaceljene rane in nas tako, ne da bi se tega zavedali, prisili k razčiščevanju, da bi lahko stopili stopničko višje in tako napredovali pri svoji duhovni in življenjski rasti. 

Vseskozi, v raznih obdobjih našega življenja, se tako spopadamo z vzponi in padci ali pa stopicanjem na eni in isti stopnici naše duhovne oziroma življenjske rasti. Vse dokler nismo zreli, pripravljeni na novo preizkušnjo ali skušnjavo, ki nam jo pripravi življenje. Vse, kar nam prinesejo dogodki življenja, izzovemo sami. Do razpotja tako ponovno pridemo, ko nismo pripravljeni sprejeti določene resnice o nas samih in si tako za nekaj časa zapremo pot naprej.

Je res, da nad nami bdijo Angeli, ki nas neprestano varujejo in nas vodijo, vendar se moramo zavedati in ozavestiti eno dejstvo, da je naša zgodba življenja ali TU BIVANJA v tej obliki in celotni podobi, le naša last in odgovornost. Le tako smo lahko uspešni in v skladu s samim seboj v vseh danih situacijah, ki nam jih spretno piše življenje.  

Iz knjige: BILO JE ONSTRAN STVARNEGA, Uroš Brumen